Kaj je stres in zakaj vse je lahko nevaren?

Stres je normalna človeška reakcija, ki se zgodi vsakomur. Pravzaprav je človeško telo zasnovano tako, da doživlja stres in se nanj odziva. Ko doživite spremembe ali izzive (stresorje), vaše telo proizvaja fizične in duševne odzive. To je stres.

Odzivi na stres pomagajo telesu, da se prilagodi novim situacijam. Stres je lahko pozitiven, saj nas ohranja budne, motivirane in pripravljene, da se izognemo nevarnosti. Na primer, če se bliža pomemben test, lahko odziv na stres pomaga vašemu telesu, da se bolj potrudi in dlje ostane budno. Toda stres postane problem, ko stresorji trajajo brez olajšanja ali obdobij sprostitve.

Kaj se dogaja s telesom med stresom?

Avtonomni živčni sistem telesa nadzoruje vaš srčni utrip, dihanje, spremembe vida in drugo. Njegov vgrajeni odziv na stres, »odziv na boj ali beg«, pomaga telesu pri soočanju s stresnimi situacijami.

Ko ima oseba dolgotrajen (kroničen) stres, nadaljnja aktivacija stresnega odziva povzroči obrabo telesa. Lahko se razvije tudi fibromialgija. Razvijajo se telesni, čustveni in vedenjski simptomi.

Fizični simptomi stresa vključujejo:

  • Bolečine in bolečine.
  • Bolečina v prsnem košu ali občutek, kot da vam srce bije.
  • Izčrpanost ali težave s spanjem.
  • Glavoboli , omotica ali tresenje.
  • Visok krvni tlak .
  • Napetost mišic ali stiskanje čeljusti.
  • Želodčne ali prebavne težave.
  • Težave pri seksu.
  • Šibek imunski sistem.

Stres lahko povzroči čustvene in duševne simptome, kot so:

  • Anksioznost ali razdražljivost.
  • depresija
  • Napadi panike
  • žalost.

Ljudje s kroničnim stresom ga pogosto poskušajo obvladati z nezdravim vedenjem, vključno z:

  • Preveč ali prepogosto pitje alkohola.
  • Igre na srečo.
  • Prenajedanje ali razvoj motnje hranjenja.
  • Kompulzivno sodelovanje pri seksu, nakupovanju ali brskanju po internetu.
  • kajenje.
  • Uporaba drog.

Kako se diagnosticira stres?

Stres je subjektiven — ni merljiv s testi. Samo oseba, ki jo doživlja, lahko ugotovi, ali je prisotna in kako huda je. Ponudnik zdravstvenih storitev kot je naprimer fizioterapija lahko uporabi vprašalnike, da razume vaš stres in kako vpliva na vaše življenje.

Če imate kronični stres, lahko vaš zdravstveni delavec oceni simptome, ki so posledica stresa. Na primer, visok krvni tlak je mogoče diagnosticirati in zdraviti.

Katere so nekatere strategije za lajšanje stresa?

Stresu se ne morete izogniti, lahko pa preprečite, da bi postal preobremenjen, tako da izvajate nekaj dnevnih strategij:

  • Telovadite, ko začutite, da se pojavljajo simptomi stresa. Že kratek sprehod lahko izboljša vaše razpoloženje.
  • Ob koncu vsakega dne si vzemite trenutek in razmislite o tem, kaj ste dosegli – ne o tem, kaj niste naredili.
  • Postavite si cilje za dan, teden in mesec. Zoženje pogleda vam bo pomagalo, da boste imeli večji nadzor nad trenutkom in dolgoročnimi nalogami.
  • Razmislite o pogovoru s terapevtom ali svojim zdravstvenim delavcem o svojih skrbeh.

Kateri so načini za preprečevanje stresa?

Številne dnevne strategije vam lahko pomagajo obvladati stres:

  • Poskusite sprostitvene dejavnosti , kot so meditacija, MNRI, joga, tai chi, dihalne vaje in sprostitev mišic. Programi so na voljo na spletu, v aplikacijah za pametne telefone ter v številnih telovadnicah in skupnostnih centrih.
  • Vsak dan dobro poskrbite za svoje telo. Pravilna prehrana, vadba in dovolj spanja pomagajo telesu veliko bolje prenašati stres.
  • Ostanite pozitivni in vadite hvaležnost ter priznajte dobre dele svojega dneva ali življenja.
  • Sprejmite, da ne morete nadzorovati vsega. Poiščite načine, kako se znebiti skrbi zaradi situacij, ki jih ne morete spremeniti.
  • Naučite se reči “ne” dodatnim obveznostim, ko ste preveč zaposleni ali pod stresom.
  • Ostanite povezani z ljudmi, ki vas pomirjajo, osrečujejo, nudijo čustveno podporo in vam pomagajo pri praktičnih stvareh. Prijatelj, družinski član ali sosed lahko postane dober poslušalec ali si razdeli odgovornosti, tako da stres ne postane prevelik.

Kako dolgo lahko traja stres?

Stres je lahko kratkoročna ali dolgoročna težava, odvisno od sprememb v vašem življenju. Redna uporaba tehnik obvladovanja stresa vam lahko pomaga preprečiti večino fizičnih, čustvenih in vedenjskih simptomov stresa. Hitreje do bolšega počutja pripomore tudi senzorna integracija.

 

Kaj je odziv na stres?

Ko naletite na resnično ali domnevno nevarnost, kot je renčanje psa ali nekdo, ki vam sledi po temni ulici, del možganov, imenovan hipotalamus, v vašem telesu sproži alarm. Posledica tega je tako imenovani odziv na boj ali beg. Je samodejna fiziološka reakcija na stresen ali zastrašujoč dogodek.

Kaskada reakcij se pojavi kot del odziva na boj ali beg, da se telo pripravi na boj proti nevarnosti ali beg pred njo. Te reakcije so v bistvu evolucijske prilagoditve, ki so se zgodile, da bi povečale naše možnosti za preživetje.

S kombinacijo hormonskih (vključno s kortizolom) in signalov živčnega sistema se poveča srčni utrip, krvne žile se razširijo (razširijo), da pošljejo več krvi v mišice, mišična napetost se poveča, hitrost dihanja se poveča, jetra proizvedejo več glukoze (energije) na voljo, se oči razširijo in koža postane bleda (zaradi preusmeritve krvi v pomembnejše dele telesa). Ko nevarnost mine, se ta akutni odziv na stres preneha sprožati.

Kaj povzroča kronični stres?

Verjetno imate nekaj prijateljev, ki jih življenje sploh ne vznemirja – zdijo se sproščeni glede stvari, ki pri drugih običajno sprožijo stres. Na drugi strani pa obstajajo ljudje, ki se precej močno odzovejo tudi na blage stresorje. Večina ljudi se znajde nekje med tema dvema skrajnostma.

Človekov odziv na vsak stresni dogodek je edinstven. Določajo ga tako genetika kot življenjske izkušnje. Prekomerna ali premajhna aktivnost genov, ki nadzorujejo odziv na stres, lahko vpliva na to, kako se oseba odziva na stresne situacije.Eden izmed njih je seveda tudi nosečnost in posredno kasneje tudi diastaza s katero se mamice soočajo. Kronični stres se lahko pojavi tudi kot posledica travmatičnih dogodkov v preteklosti. Na primer, preživetje zlorabe v otroštvu ali nasilnega zločina lahko vpliva na to, kako se bo oseba odzvala na prihodnje stresne dogodke.

Kakšni so simptomi stresa?

Kot rečeno, do akutnega stresa pride zaradi očitne in prisotne nevarnosti. Sproži odziv na boj ali beg z vrsto fizičnih simptomov. Kronični stres, ki je bolj konstanten kot akutni stres, ima lahko celo daljnosežnejše posledice. Ti vključujejo telesne, čustvene, kognitivne in vedenjske simptome. Kronični stres ima lahko dolgoročne posledice na duševno in fizično zdravje osebe.

Nekateri pogosti simptomi stresa vključujejo razdražljivost, anksioznost, ADHDdepresijo , nespečnost in glavobole . Kronični stres lahko povzroči bolečine v mišicah, nizko energijo, spremembe v apetitu, zamegljeno razmišljanje, povečano uživanje alkohola ali drog , čustveni umik in spremembe v družbenem vedenju, kot je izogibanje prijateljem.

Če doživljate te simptome, je pomembno, da ste proaktivni pri obvladovanju stresa . Sprejmite korake za obvladovanje stresa, na primer redno vadbo ali udeležbo v sproščujočih dejavnostih. Če ti ukrepi ne delujejo, je nujno, da poiščete zdravniško pomoč. Pogovorite se s svojim zdravnikom o čustveni podpori. To je pomembno, če želite preprečiti dolgoročne telesne in psihične posledice stresa, ki lahko povzročijo številne resne zdravstvene težave.

Kateri so glavni sistemi, na katere vpliva kronični stres?

Po podatkih Ameriškega psihološkega združenja kronični (dolgotrajni) stres vpliva na skoraj vse organske sisteme v človeškem telesu.

Živčni sistem

Živčni sistem je zasnovan tako, da se spopada s kratkotrajnimi stresorji. Simpatični živčni sistem je neposredno vključen v odziv telesa na neposredno nevarnost. Če pa je stres prisoten dolgoročno, lahko izčrpa telesne vire. Nenehno proženje živčnega sistema lahko povzroči obrabo številnih organov v telesu. Tako je tudi pri nekaterih otrocih za adhd motnjo.

Endokrini sistem

Ko določene situacije povzročijo stres, telo poveča proizvodnjo hormonov, kot je kortizol (splošno znan kot stresni hormon) iz nadledvične žleze. Medtem ko je to pomemben odziv za večjo razpoložljivost energije med akutno stresnim dogodkom, lahko dolgoročno povišane ravni kortizola povzročijo številne zdravstvene težave, kot so sladkorna bolezen , debelost in depresija .

Imunski sistem

Stres povzroči sproščanje različnih snovi v telesu, ki vplivajo na imunski sistem, kar vodi do zmanjšane imunosti. Tveganje je še posebej veliko pri starejših posameznikih ali tistih z osnovnimi zdravstvenimi težavami.

Gastrointestinalni sistem

Os možgani-črevesje je neposreden komunikacijski kanal med živčnim sistemom in črevesjem (pojasnjuje, zakaj vam je včasih slabo ali občutite metuljčke v trebuhu pred izpitom ali veliko predstavitvijo). Stres lahko privede do sprememb črevesnega mikrobioma, tj. milijonov mikroorganizmov, ki naseljujejo prebavila. To lahko privede do simptomov, kot so zgaga , slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, napihnjenost in prebavne motnje.

Dihalni sistem

Močna čustva, povezana s stresom, lahko vplivajo na dihanje in povzročijo hitro, plitvo dihanje ali težko dihanje. To običajno ni problem za ljudi z normalnim dihalnim sistemom, vendar lahko pri tistih z osnovnimi težavami z dihanjem, kot so astma , kronični bronhitis, emfizem ali KOPB, poslabša stanje. Prav tako lahko hitro dihanje pri osebi, ki je pod stresom, sproži napad panike, če je oseba nagnjena k duševnim motnjam.

Kardiovaskularni sistem

Povišan srčni utrip in krvni tlak sta pomembni komponenti akutnega odziva na stres. Vendar lahko stalno povišan srčni utrip in visok krvni tlak zaradi kroničnega stresa povzročita bolezni srca in druge resne zdravstvene težave.

Mišično-skeletni sistem

Ko je telo pod stresom, se mišice napnejo. Pri kroničnem stresu so mišice nenehno napete ali naučene. Posledica mišične napetosti lahko povzroči telesne simptome, kot so napetostni ali migrenski glavoboli in/ali bolečine v vratu, ramenih in hrbtu. V ta namen je zelo priporočljiva uporaba fizioterapevtske storitve, ki jo imenujemo tecar terapija.

Razmnoževalni sistem

Sproščanje stresnih hormonov, kot je kortizol iz nadledvične žleze, vpliva na moški in ženski reproduktivni sistem. Pri moških lahko kronični stres povzroči nizek libido (spolni nagon) in erektilno disfunkcijo (impotenco). Odziv na stres lahko vpliva tudi na proizvodnjo sperme, zaradi česar pari težko zanosijo. Pri ženskah lahko stres povzroči neredne ali boleče menstruacije, zmanjšano spolno željo in zmanjšano sposobnost zanositve.

Kateri so 3 dolgoročni učinki kroničnega stresa?

Po podatkih Ministrstva za zdravje in socialne zadeve ter Ameriškega psihološkega združenja ima kronični stres nekaj najpomembnejših učinkov na srce in krvne žile. Stalno povišan srčni utrip in stalno povišan krvni tlak lahko povzročita velik davek telesu. Poleg tega stresni hormoni prispevajo k vnetjem srčno-žilnega sistema, zlasti koronarnih arterij, ter povečani ravni holesterola. Zaradi teh razlogov se domneva, da je kronični stres povezan s povečanim tveganjem treh resnih, potencialno smrtno nevarnih stanj – bolezni srca, srčnega infarkta in možganske kapi.

Kakšno zdravljenje naj poiščem za kronični stres?

Težko je ugotoviti razliko med kroničnim stresom in tesnobo. Stres je neizogiben del življenja, vendar nekateri ljudje lahko doživijo kroničen, paralizirajoč stres, ki oteži vsakodnevne rutine in naloge. Če duševno zdravje vpliva na vsakodnevno življenje, je morda pametno poiskati strokovno pomoč. Zdravnik lahko glede na vaše potrebe priporoči obisk psihologa ali psihiatra. Eno predlagano zdravljenje kroničnega stresa in anksioznosti je kognitivno-vedenjska terapija (CBT). Med sejami CBT terapevt pomaga pacientom spremeniti svoje vedenje, misli in občutke v zvezi s stresorji. Lahko tudi predlagajo to obliko zdravljenja v povezavi z zdravili.

Kdaj naj se o stresu pogovorim z zdravnikom?

Poiščite zdravniško pomoč, če se počutite preobremenjeni, če za obvladovanje uporabljate droge ali alkohol ali če razmišljate o samopoškodovanju. Vaš izvajalec primarne zdravstvene oskrbe vam lahko pomaga tako, da vam svetuje, predpiše zdravila ali vas napoti k terapevtu.

Stres sam po sebi ni nujno slaba stvar. Namesto tega je naravna reakcija na življenjske izkušnje. Popolnoma normalno je, da se občasno počutite pod stresom. Bližajoči se delovni rok, bližajoči se razgovor za službo, ločitev, smrt ljubljene osebe ali bližajoči se rezultati testov lahko sprožijo začasen stres.