Pretekla razmerja so za preteklost

Ok, nikoli ne bom trdila, da sem vse na tem svetu že pogruntala, vendar zanelsjivo lahko rečem, da sem kar dobra pri reševanju problemov drugih ljudi. To je vedno tako, kajne? Moji prijatelji pridejo k meni z njihovimi problemi v zvezi z ljubeznijo in iščejo podporo ter nasvet, in največkrat kar jim lahko damo, je samo trezno dejstvo, olupljeno od čustev in sanjske romantike. Te je pač pustil, kaj čmo.

Ali se smiliš sama sebi, ali se mu maščuješ ali pa greš naprej. Življenje sigurno gre.

Ampak, dragi moji bralci, samo zato, ker nismo (še) prijatelji, to še ne pomeni, da ne morete upoštevati mojih nasvetov. Zato sem zbrala nekaj drobnih plonk ceglcov, ki vam bodo sigurno pri vaših odnosih koristili. Samo obljubite, da jih boste upoštevale.

1. O koncu razmerja: Včasih ljudje imajo samo že obstoječe vzorce preprosto v sebi. In moški, bebci kot so, vedno, da bodo z vami šli narazen, preden sploh začnejo z nami živeti. To je sicer njihov kup sranja, lahko celo posledica njihovih preteklih odnosov, ampak tudi v zdajšnjih se marsikateri moški ne znajde ravno vrhunsko.

Lahko, da je vzrok prekinitve oddaljeno delovno mesto. Tašča, biša – karkoli že je, bodite pametne in pomislite ali ima njegov odhod sploh kaj opraviti z vami. Danes.

2. O razmerjih: Namesto skrbi, ali smo mu res všeč, se vprašajte, ali je on nam res všeč. Tole sem se naučila iz osebnih izkušenj. Koliko solz sem jokala nad fantom, za katerega sem na koncu spoznala, da mi sploh ni povsem všeč. Zaljubljenost traja dva, tri, pet mesecev, leto. Potem se gradi odnos. Ali jokati za nekom, ki ni sposoben razvijati odnosa ali pač morda jočemo za nečim, kar je bilo lepo v preteklosti.

Poznam res ogromno deklet, ki bi rade priklicale preteklost nazaj. Kakor, da še vedno živijo leta 1972. In, kakor, da je Tito še vedno živ. Če bi bilo mogoče, bi svojemu partnerju najraje nataknile titovko in peterokrako zvezdo in naj se danes (ko juge več ni) vseeno kiti tako kot se je nekoč…

Neumnost. Danes je danes, včerajšnji dan pa ni zato, da ga objokujemo, ampak, da se iz njega nekaj naučimo.