Življenje s taščo
Življenje s taščo je lahko podobno naravni katastrofi, ki za seboj pušča težke posledice. Vedno znova se sprašujemo kdo za hudiča mislijo, da so? Kdo jim daje pravico za njihovo početje?
Zgodb o taščah je neomejeno, le redka od njih pa je srečna. Teh se ne bomo dotikale. Tem redkim izbrankam z “normalnimi” taščami zaželimo vse lepo še naprej.
Naše tašče so ikone po katerih so poimenovali celo rožo, ki je bila svoje čase prisotna v skoraj vsakem domu. Trend imeti to ne prav lepo rožo doma je pase, s tem pa se vloga tašče ni ravno dosti spremenila.
Življenje s taščo ni problem samo v dobesednem pomenu te besede. Tudi, ko ne živimo z njo oz. v njenem domu, je ta z vsemi svojimi lovkami skoraj dnevno prisotna v našem življenju.
Moje osebno prepričanje je, da z dnem, ko jim njihov predragi sin prestavi svojo izbranko, svoje poslanstvo na planetu zemlja, posvetijo uničevanju razmerja.
Veliko tašč sem že slišala govoriti skoraj osladno lepo o svojih snahah, vendar ironičnega podtona skoraj ne morejo skriti.
Tašče so nekaj najbolj spletkarskega, kar obstaja.
Vedno znova se sprašujem, kako se lahko iz ljubeče matere ženska prelevi v zlobno taščo? Kaj jih žene v tako nedopustna dejanja? Ali si želijo svoje sinove za celo življenje imeti ob sebi? Ali si res v svojih glavah mislijo, da so edine, ki si zaslužijo ljubezen in pozornost svojega sina?
Vprašanj je nešteto. Prav tako slabe volje in pokvarjenih dni, ko je našim taščam uspelo, da so se s svojimi lovkami pritihotapile v naša razmerja z njihovimi sinovi. Veliko je tudi uničenih razmerij za katere si lastijo vse zasluge ravno te velecenjene tašče.
Od kar se soočam s tematiko tašča, sem opazila, da skoraj ni literature na to temo. Kaže, da je celo za strokovnjake različnih področij psihijatrije to prevelik zalogaj.
Ko potegnemo črto, ostanemo ena na ena s taščo.
Naš zaveznik bi sicer moral biti ravno njen sin, vendar v velikih primerih v delikatnih situacijah on zavzame nevtralno stališče, ali kar je še bolj nedopustno, potegne s svojo mamico.
To je sicer boleče, vendar me ne smemo pozabiti, da smo v svoje življenje dovolile vstopiti samo njemu, ne pa tudi njegovi materi. Me svoje matere imamo.
.
Življenje s taščo naj bo pod našim nadzorom
Vem, da se to sliši kot misija nemogoče, vendar se je vredno potruditi.
Gre vendar za naša življenja, za naša razmerja, za naš notranji mir.
Življenje s taščo bi moralo biti podobno odnosu z znancem. Vljudno. Spoštljivo. Seveda bi tako moralo potekati obojestransko.
Odnos bi moral biti brez vzponov in padcev, kajti me z njo nimamo prav nič. Ona je samo mati našega izbranca. Na žalost pa je to samo teorija, ki se je ne da prenesti v življenje. One tega enostavno ne dopustijo.
Me smo dojele, da smo v tej vojni same. Naše prijateljice nas seveda razumejo. Naše matere nas poskušajo pomiriti, ter nas opozarjajo na strpnost. Vendar od razumevanja in strpnosti ne bo željenih rezultatov.
Jasno in glasno jim moramo povedati, da nimajo nikakršne pravice za vmešavanje v naše razmerje. Nimajo tudi več nobene pravice, da se do svojih sinov obnašajo kot, da so njihova lastnina. Nikoli niso bili in nikoli ne bodo.
Prej, ko jim to jasno povemo, ter nazorno pokažemo s svojimi odločnimi dejanji, prej bomo imele mir pred njimi.
Lahko se zgodi, da bo tudi naše življenje s taščo tako dobilo drugačen prizvok.
Če se bomo resnično potrudile je možnost, da življenje s taščo dejansko postane harmoničen odnos z znancem.
To je pa tudi vse kar od nje dejansko pričakujemo in zahtevamo. Za vse ostalo bomo poskrbele same. Smo velike in sposobne življenja velikih.
10 stvari, ki jih ne smemo reči tašči je že objavljeno na spletu. Me bomo pripravile manjši priročnik kaj tašče ne smejo reči in narediti snahi!
p.s. Prenekatera tašča premeša več fekalij kot komunalni delavec.
Mogoče so njihove neuresničene sanje postati delavka v komunalnem podjetju.
Drage moje, če katera zasledi prosto delovno mesto na komunalnem podjetju, ne bodite sebične. Delite ta podatek s svojimi taščami. Lahko, da bo s tem njena potreba po mešanju zadovoljena in jim bo za nas zmanjkalo energije.
…….ni še konec…….