Težave v partnerskem odnosu

Moje mnenje je, da se težave v partnerskem odnosu pojavijo na samem začetku, oz v fazi, ko naj bi se odnos začel razvijati. Vsi začetki so si relativno podobni. Predvsem me ženske imamo neverjetno potrebo po tem, da ugajamo za vsako ceno.

.

Vse svoje moči namenimo enemu samemu cilju. V njegovih očeh želimo biti edine!  Želimo in hrepenimo po brezpogojni ljubezni in občudovanju.

.

Vedno smo urejene in v vrhunski formi za nov začetek:) Brez make upa in top staylinga se mu ne prikažemo pred oči. V času dvorjenja sta nasmešek in prijaznost del naše serijske opreme. Vse nam je v redu.

.

Z vsako njegovo izjavo se vljudno strinjamo in jo pospremimo z nasmeškom. Vse kar predlaga, nam je nekako sprejemljivo. Same sebi se čudimo od kje pobiramo moč, da mu v kašnem trenutku ne spraskamo obraza, ali vsaj izustimo pikro pripombo.

.

In od kje le izvira to naše, skoraj ZF navdušenjem nad njim???

.

Seveda nam kot priročen izgovor, na prvem mestu pride; matere! Vedno so nas opozarjale, da moramo biti prijazne, potrpežljive, in tolerantne.

.

Na drugem mestu je seveda strah pred tem, da si ON ne bi mislil  kaj slabega o nas že na začetku, in izginil iz našega dosega. Vse poznamo statistiko, ki kaže, da je ženska populacija številčnejša, in da je res težko “dobiti” partnerja. Poudarek je na besedi dobiti: ali je res vse kar želimo, samo imeti nekoga ob sebi???

.

In mogoče je prav ta statistika, ter spoštovanje  do materinih modrosti, v naših glavah drastično znižala kriterije za zadovoljitev naših potreb pri iskanju sopotnika. Mogoče pa je to le strah, da bi v neki določeni starosti ostale same, in  to hromi naš center za razsodnost!?

.

.

Težave v partnerskem odnosu – primer

.

 

Kot primer bom navedla, res “srhljivo” zgodbe svoje  prijateljice. Ona je lepa. Privlačna. Izobražena. Finančno neodvisna. Družabna. Presežkov o njej je še veliko, vendar mislim da je dovolj, da si o njej ustvarimo jasno podobo.

.

Po njenem mnenju je njen minus, težave v partnerskem odnosu. Enostavno ne najde nekoga, s komer bi si uresničila svoja hrepenenja po partnerstvu in družini.

.

Za seboj ima nešteto  zmenkov. Vsi so si med seboj relativno podobni. Obetavni začetki. Veliko ugajanja in prilagajanja. O njeni neskončni toleranci do vseh potencialnih partnerjev ne bom zgubljala besed, ker je tema preobsežna:)) In kar mi je pri njej fascinantno, je to, da so tudi zaključki njenih razmerij zelo primerljivi.

.

Nekaj telefonskih pogovor in sporočil. Nekaj zmenkov. Nekaj sexa. Nekaj navdušenja z njene, in prav tako z njegove strani. In tip izgine. Ja, prav ste prebrale. Brez pojasnila tip izgine. Pa da ne bi katera pomislila, da smo priklopljene na kašno drogo, katere posledice so halucinacije.:)) Tipa nekega lepega sončnega ali deževnega dan, enostavno ni več.

.

In s tako popotnico moja res draga prijateljica, na fb-ju v inbox prejme koketno sporočilo. Logično, da se je odzvala. Živimo v času družbenih omrežij, in tak način komunikacije nam je vsem blizu.

.

V zelo kratkem obdobju dopisovanja ugotovi, da je tip bivši( beri; še vedno je) odvisnik od drog. Da je nekaj časa preživel v zaporu( tukaj bi vas prosila, da še 1x preberete njen opis!…težko verjeti, ali ne?) Seveda smo ji vse svetovale da naj se umakne. Prestavi v vzratno prestavo, stopi na gas in oddrvi stran.

.

Ona pa se je odločila za njega. O svojem nerazumnem dejanju je obveščala le peščico prijateljic; res to ni tema s katero bi se katerakoli  hvalila okoli. Ves čas se je jasno zavedala dejstva, da njena odločitev ni ravno best sailer. In njen vzorec partnerskih razmerij se je ponovil.

.

Njen, recimo mu  kar drogeraš, je bil sposoben le nekaj dostojnega dopisovanja, enega zmenka, nekaj pisnih in telefonskih opravičil, ter obljub. In ko je tudi on izginil, jo je potegnilo skoraj na rob. Razum je blokiral. Kljub temu da je svoje kriterije spustila v poden je rezultat ostal enak.

.

težave v partnerskem odnosuKar vidim vas kako zgroženo zrete v monitor.  Po glavi vam švigajo take ali drugačne misli. Vendar vsaka izmed nas je sigurno odgovorna za kakšno napačno odločitev,  in prav tako soočena s posledicami le-te.

.

In zakaj, drage moje težave v partnerskem odnosu obstajajo? Zakaj je to tema neštetih knjig?  Kako da se lahko gromozansko število ljudi preživlja z iskanjem rešitev, ter dajanjem nasvetov? Kako,  da še v vsem tem času napredka, ni sestavljena čarobna formula za idealno razmerje?

.

Me poznamo odgovor na vsa ta vprašanja!:) Seveda ga! Me smo ustvarjalke večine teh problem:) Me se razmerja polotimo kot kuhanja:) Glavnima sestavinama( beri; meni in njemu), ves čas dodajamo začimbe. Ko smo v elementu se ne obremenjujemo ali začimba ustreza glavnima sestavinama, ali ne. Me dodajamo po svojem občutku.  Me smo neustavljive ko ustvarjamo to jed:) Me želimo tudi iz sestavin ki si niso kompatibilne, sestaviti  jed. Ko pa jed poskusimo, smo večkrat nad njo razočarane:)) Imamo pa seveda srečo, da se da marsikatera naša mojstrovina popraviti:)

.

Me smo res unikaten primerek človeštva. Edinstvene. Ljubeče. Sočutne. Me smo res nekdo, ki kot pravijo podpira tri stebre doma. Imamo pa eno samo samcato pomanjkljivost. Le redko si vzamemo čas, in se odkrito pogledamo in pogovorimo same s seboj. Me gledamo na besedno zvezo; težave v partnerskem odnosu, kot da je to tujka, ki jo ne poznamo.

.

Me se trudimo, ustvarjamo, se zaljubljamo, in ljubimo.  Kako močna je bolečina, ko se nam ne izide, ve le ženska. Naše emocije so naš kompas na poti življenja. Skoraj prepričana sem, da je glavno gonilo ženskam, ljubezen oz občutek, da smo ljubljene. Vse ostalo, kot so denar, cunje, čevlji, itd so samo dodana vrednost vsake posameznice.

.

Vendar ali res postorimo vse za svojo srečo? Ali včasih ne pretiravamo s svojimi zahtevami? Ali se včasih ne znajdemo v začaranem krogu, ko še same ne vemo točno kaj želimo? Ali si v resnici iščemo partnerje ki je  za nas primeren?

.

Veliko je smiselnih vprašanj, katere bi si občasno morale zastaviti, in nanje iskreno odgovoriti. Na tem mestu bom povzela primer prijateljice. Vem da si ne želi, in si nikoli ni želela odvisnika za očeta svojih otrok. Vem da si ne želi svojih najlepših let preživeti ob skrbeh, katere povzročajo droge. Vem da si ne želi postarat s takim človekom.

.

Tudi to lahko potrdim, da je res da si vsakdo zasluži nekoga, tudi odvisnik. Ampak razmerja, ki so že na začetku na zelo majavih temeljih imajo manjšo opcijo za uspeh. Me pa si želimo uspeha. Me hočemo uspeh. Nam uspeh pripada. Težave v partnerskem odnosu se nas ne tičejo!

.

To pisanje bom s sklenila z mislijo; Težave v partnerskem odnosu ne obstajajo. Za nas ne več!!! Me se bomo s skupnimi močmi trudile, da bomo dnevno doživljale sanjska razmerja! Me to znamo in zmoremo!:)))

.

………ni še konec…….

.

p.s.: na iskreni.net poteka zanima debata na temo tovrstnih težav. Če boste zavili tudi tja.