Biti ženska
Ko se oziram okoli sebe in v sebe, se mi dozdeva, da vedno bolj pozabljamo kaj v resnici pomeni biti ženska.
Vsi govorimo o tem, da se časi neverjetno spreminjajo. Napredek se dogaja na dnevni bazi. Tempo življenja je hiter in stresen. Služba in okolica sta neizprosna.
Dejavnikov, ki vplivajo na nas je nešteto. Postale smo del cirkusa.
Ko se sprehajam po mestu in se oziram okoli sebe se mi dozdeva, da prave ženske dejansko izumirajo.
Po mojem mnenju nekaj plastike, podaljšani lasje in trepalnice, ter umetni nohti še ne oblikujejo pravo žensko sodobnega časa. To so le estetski pripomočki s katerimi si želimo dokupiti vse kar smo izgubile v sebi nekje na poti modernizacije.
Ob pogovorih z ženskami vseh možnih generacij ugotavljamo, da je izguba ženskosti problem, ki se nahaja v nas.
Zakaj so moški nehali dvoriti? Me si to še zmeraj želimo, vendar njim tega ni treba več početi. Za to smo krive same. To smo si pridelale v nekaj generacijah. Za to smo se baje celo borile.
Seveda podpiram feminizem. Prav je, da smo postale enakovreden člen v družbi. Neprecenljivo je, da ima ženska pravico samostojnega odločanja in izbiranja.
Z leti smo pridobile veliko, vendar tudi veliko izgubile. Biti ženska je postalo nekaj izgubljenega, nekaj kar smo pustile za seboj v bitki za golo preživetje.
Že vzgoja staršev nima več ločnice med hčerko in sinom. Oba je potrebno vzgojiti v samostojna človeka. Oba se za vstop v svet odraslih pripravlja skoraj enako.
Pa vendar je med spoloma ogromna razlika. Me želimo biti ženska.
To, da znamo ženske postoriti vedno več tako imenovanih moških del je lepo in prav. Mogoče bomo to koristno znanje kdaj s pridom tudi izkoristile, vendar čas je, da moškim prepustimo njihov del poslanstva na zemlji.
Ustavimo zemljo, me želimo izstopiti.
Biti ženska z veliko začetnico
Biti ženska je lepo, vsaj moralo bi biti tako. Biti ženska je v naših možganih in genih. Tega ne smemo enostavno spregledati.
Prestavimo program v glavi nazaj na osnovno načelo biti ženska.
Oblecimo krilo in čevlje s petkami. Uredimo se, da bo pogled na nas prijeten tudi za moško oko.
Pustimo moškim, da nam dvorijo. Naj nas zapeljujejo.
To kar si želimo in po čemer hrepenimo, spustimo v naša srca.
Želja po občutku biti ljubljen in varen ni vedno samo iluzija. Moški so bili tega sposobni že v davnini. Znali so dajati in skrbeti za svoje izbranke. In tega niso pozabili, v to sem prepričana.
Me smo tiste, ki jim ne dopuščamo več opravljati tega dela njihovega poslanstva. Me se preveč borimo dokazovati, da smo sposobnega vsega. Ko pa postanemo utrujene in naveličane od dokazovanja, to pokažemo kot nezadovoljstvo.
Mislim, da lahko našim moškim damo več možnosti, da odigrajo svojo vlogo. Še je upanje, da s pomočjo moških znova prebudimo in pokažemo vso ženskost, ki se skriva v nas.
Postanimo in ostanimo dame. To nam bo v veselje.
……..ni še konec………………