Ali naj se ločim?
Ali naj se ločim? To vprašanje se ne porodi brez tehtnih razlogov. Ti razlogi se tičejo samo in izključno našega razmerja, zato je težko posploševati z odgovori.
Ko si postavimo to težko vprašanje smo kot iskalke pravilnega odgovora zelo osamljene.
Me smo tiste, ki se bomo soočile z vsemi posledicami naše odločitve.
Me smo edine, ki poznamo vse razloge. Me se soočamo z vso žalostjo in zaskrbljenostjo. Me poznamo celotno dramo, katera nas je postavila pred vprašanje » ali naj se ločim? »
Razlogov, da si postavimo tako vprašanje je seveda lahko nešteto. Najpogosteje nas do tega pripelje alkoholizem, varanje s strani partnerja, ter psihično oz. fizično nasilje.
Obstaja lahko tudi oseba, ki smo jo spoznale, se vanjo zaljubile, ter želimo svoje življenje nadaljevati z njim. Me temu seveda ne rečemo varanje. Me imamo v rokavu pripravljene močne argumente, če ne celo notarsko overjenega zapisa, da smo bile zaradi slabega razmerja skoraj prisiljene v to afero.
Skratka vzrokov je veliko (sometimes tudi tašča). Posledično nas to pripelje do razpotja, kjer obstajata samo dve možnosti. Ostati ali oditi. Ne glede, da nimamo veliko izbire je odločitev navadno težka. Mogoče celo ena izmed najtežjih v naših življenjih.
Ali naj se ločim, ali naj vztrajam?
Vprašanje z veliko teže, na katerega ni odgovora v nobeni knjigi, in celo ata Google nam tukaj ni v pomoč.
Stroka pravi, da, če se sam ne ceniš dovolj, te tudi partner ne bo cenil. Iz tega lahko potegnemo laični zaključek, da bi ob vsakem gršem pogledu, ali neprimerno izgovorjeni besedi morale drastično ukrepati.
Me smo romantične in zasanjane in seveda, da nam partnerjev občasno grob odziv rani naše srce. Me smo že kot male deklice verjele v princa, grad, ter srečni konec. Prebirale smo pravljice in kasneje ljubezenske romane na to temo.
Nikjer v vsej tej naši usmerjevalni literaturi pa ni opisa vmesnega dela te romance. Kako preživita glavna junaka vse dni med sanjskim začetkom in srečnim koncem?
Kako se soočata z dnevno rutino, ki včasih preide v monotonost in posledično v nezadovoljstvo? Kako se spopadata s problemi nezaposlenosti in pomankanjem denarja?
Na kakšen način se spoprimeta z alkoholizmom? Kako odreagirata pri prevari?
Mogoče imata za polni delovni čas zaposleno dobro vilo, ki s svojo čarobno paličico sproti briše vse težave.
Tega dela nismo zasledile ne v knjigi, ne pri vzgoji naših mater. To je del na katerega nas niso opozorili, ker niso želeli uničiti iluzije prej kot je potrebno.
In ravno ta del med začetkom in koncem, je del v katerem se kot partnerji najtežje znajdemo. Težko se je soočiti s težavami, predvsem, če se tičejo le enega izmed partnerjev.
Težko je monotonost spremeniti v rahlo valovito morje.
Še težje je pomanjkanje denarja pretvoriti v sanjska potovanja, ter obilen bančni račun na Kajmanskih otokih.
Kako v partnerju alkoholiku videti princa na belem konju, in kako v njegovi ljubici najti najboljšo prijateljico?
Ta vmesni del je prezahteven celo za pravljice, zato ne smemo vzeti kot osebni poraz, če se ne znajdemo dobro v tem delu.
In v tem vmesnem delu se je tudi porodilo vprašanje ali naj se ločim. Znašle smo se na eni izmed prelomnic življenja.
Osebno sem odločna zagovornica dejstva, da se je potrebno s problemi odkrito soočiti. Če obstaja le majhna možnost za rešitev, se je treba oprijeti še tako tanke bilke upanja.
Povsod in v vsakem odnosu pride do težav.
Če bo edina rešitev, ki jo najdemo odhod, se bomo v svoji prihodnosti veliko poslavljale.
Moj oče mi ni dal prav veliko življenjskih nasvetov. Njegovo stališče je bilo, da se moram sama s svojimi pravilnimi in nepravilnimi odločitvami oblikovati kot oseba. Ena izmed njegovih res redkih popotnic pa se mi je vtisnila v spomin.
“Ko pride do problema je najlažje oditi. Težko je ostati in se boriti, le to zmorejo samo najboljši ljudje.”
Vse bitke so težke. Zagotovila za uspeh ni.
Toda tudi, če nam ne bi uspelo, bomo vedele, da smo se borile na vso moč.
Navsezadnje smo me super ženske, ki zmoremo tako rekoč skoraj vse.
In, ko naši princi včasih malo zaidejo iz pravljice, je na nas, da jih pravilno usmerimo nazaj na našo skupno pot.
Ne smemo pozabiti, da se borimo za skupno prihodnost z nekom v katerega smo se nekoč zaljubile.
……ni še konec…….